Načela regularnega prostozidarstva
7. 7. 2020

Prostozidarstvo je del proste volje posameznikov glede družbenega povezovanja. Posledica tega izhodišča je, da vzporedno obstaja mnogo asociacij, ki se imenujejo kot prostozidarske, kot del Škotskega reda ali kateregakoli drugega reda, ki tradicionalno pripada liniji prostozidarstva.

Ker lahko torej praktično kdorkoli z nekaj posamezniki ustanovi skupino, ki jo imenjuje kot prostozidarsko, je Velika Loža Anglije, kot zgodovinsko in splošno priznana materinaska loža, vpeljala sistem medsebojnega priznavanja tistih nacionalnih Velikih lož in s tem članov teh lož, ki preverjeno spoštujejo temljna načela prostozidarstva. To ne pomeni, da nekatere od nepriznanih lož teh načel ne spoštujejo, je pa zaradi preglednosti in reda v vsaki državi praviloma priznana samo ena regularna Velika Loža, v Sloveniji Velika Loža Slovenije.

Prostozidarstvo je v zadnjih mesecih predmet precej intenzivne medijske obravnave. Izpostavljene so bile neetične oziroma verjetno celo protizakonite aktivnosti. Tako je Hrvaški državni tožilec vpleten v izsiljevanje priznal, da je prostozidar. V zadnjih dneh pa je prišlo na dan, da naj bi bil Hrvaškim prostozidarjem blokiran račun in da jim grozi stečaj. Pri tem seveda ni jasno, da niti obravnavani državni tožilec ni bil član katerekoli priznane regularne lože ne na Hrvaškem, ne kje drugje, niti ni Škotski red v stečaju del regularnega in priznanega prostozidarstva. Zadrega se skriva v dejstvu, da se lahko kdorkoli identificira ne le kot prostozidar ampak tudi kor regularni in priznani prostozidar, ne da bi to tudi v resnici bil.

Stališče Velike Lože Anglije in tudi Velike Lože Slovenije je, da se ne ukvarja z zadevami izven njune jurisdikcije. To pomeni, da niti ne komentira in še manj nastopa proti posameznikom in združenjem, ki hote ali nehote negativno vplivajo tudi na ugled tistih prostozidarjev, ki pod okriljem Velike Lože Anglije in Slovenije, spoštujmo ne le temeljna načela prostozidarstva ampak predvsem tudi celotno lokalno zakonodajo in kulturo okolij, s katerimi sobivamo.

Priznani in regularni prostozidarji brezkompromisno delamo na samih sebi, na izboljševanju samega sebe v sobivanju z brati in celotno družbo. Temelj naše filozofije je, da nikoli ne poskušamo spreminjati drugih, ampak da prek lastne moralne gradnje dajemo pozitiven zgled, ne da bi se kitili s tem, da smo prostozidarji. To je prostozidarska pot za izboljšavo sveta. To je tudi razlog, da regularni in priznani prostozidarji ne glede na svoj položaj v profanem svetu, pa naj bo tudi v javnem sektorju, ne vsiljujemo neke svoje agende in še manj delujemo proti volji, ki jo volilci izražajo prek volitev svojih zakonitih predstavnikov v Državnem zboru, Vladi RS vseh ostalih legitimnih institucij države. Že misel na to je v naših vrstah takoj ustavljena, morebitne akcije v tej smeri pa skrajno neverjetne. Če pa do njih pride pa so takoj sankcionirane.