Prostozidarska misel oziroma prostozidarsko izročilo je staro toliko kot človeštvo samo. To ohranjeno izročilo je v resnici še edini stik s temelji človeštva in opora posamzniku, da najde stik s tem, kar ga dela človeka.

Prostozidarsvo je v zgodovini vedno znalo živeti z najsodobnejšimi tehnologijami, znanstvenimi spoznanji in bilo pogosto v jedru družbenih sprememb, ki so dvogovale standard posameznikov in družbe v najširšem pomenu te besede. Ni pa prostozidarstvo nikoli človeka reduciralo na objekt znanosti oziroma objekt razuma. Ob spoštovanju znanosti prostozidarso izročilo ve, da je človek neprimerno več kot skupek racionalnih algoritmov znanosti. Zato lahko prostozidarstvo hkrati goreče “časti” dosežke znanosti in ne videz iracionalno tradicijo umevanja solsticija kot točke v loku sončevega obhoda, ki ima globok simbolni pomen. Zato lahhko prostozidar kroži okoli malih luči kot sonce in hkrati ve, da zemlja kroži okoli conca in ne sonce okoli zemlje.

V opomin in spomin tej tradiciji objavljamo fotografijo, ki je nastala v času praznovanja tristoletnice sodobnega prostozidarstva, ko se je v Angliji zbralo doslej največje število Velikih Mojstrov Velikih Lož iz celega sveta.