24. junija 1717 so štiri dlje časa delujoče londonske lože na skupnem srečanju v taverni Goose and Gridiron ustanovile Veliko Ložo Anglije. To je bila prva Velika Loža na svetu. Ta datum torej zamejuje začetek sodobnega prostozidarstva, ki je danes prisotno povsod razen v totalitarističnih sistemih.

Tako, kot je za slovensko prostozidarstvo pomembno leto 1999, ko smo v Sloveniji ustanovili prvo prostozidarsko Veliko Ložo, je za svetovno verigo prostozidarstva letošnja obletnica pomembna. Pomembna je predvsem zato, ker oznanja trenutek, ko se je prostozidarstvo formalno deklariralo kot del civilne družbe. Leta 1717 smo prostozidarji povedali, da hočemo biti del civilne družbe in, da bomo delovali v skupno korist transparentno na podlagi tisočletja starih in znanih vrednot, ki jih je marsikatera družba začela v lastno škodo pozabljati.

Letošnja obletnica zato ne pomeni, da se je prostozidarstvo začelo pred 300 leti. V epu o Gilgamešu, ki opisuje dogajanja tam nekje 2700 let pred našim štetjem, prostozidarji prepoznavamo ritual, ki ga v nebistveno spremenjeni obliki prakticiramo še danes. Razmerje med Gilgamešom in Engidujem je ritualna predstavitev zorenja vsakega prostozidarja.

In podobno, kot alkimisti ugotavljajo, da je zgoraj tako kot spodaj, lahko z nastopom kvantne mehanike in principom nedoločenosti ugotovimo, da je ta naknadno utemeljila tisto nedoločenost, ki je temelj vsakega človeka. Einstein Niels in Bohr so omogočili, da se je Gilgamesh izvil iz objema newtonskega mehanicističnega razumevanja sveta. S tem, ko prostozidar gleda 300 let nazaj, vidi v resnici 5.000 let nazaj in (ali) naprej. Obletnica je torej dober izgovor za gradnjo; najprej sebe in navsezadnje templja človeštva.