Ob recepciji smo se zaobljubili, da bomo svoja življenja posvetili gradnji templja vsesplošne ljubezni do sočloveka.

Na končno mnogih simboličnih popotovanjih okoli malih luči prostozidarstva iščemo modrost v sebi, da s prostozidarsko močjo obvladujemo tiste dele naših osebnosti, ki nam preprečujejo, da bi v celoti manifestirali tiste dele naših značajev, ki nas vodijo k lepoti plemenitosti človeškega duha. Prostozidarski lepoti, ki pomeni plemenitost v najširšem možnem smislu besede. Simbolična popotovanja razjasnujejo um in iz naših značajev brišejo zgrešene predeterminiranosti.

Gradnja Solomonovega templja, simbola vsesplošne ljubezni do sočloveka, je naš cilj, simbolični cilj špekulativnega prostozidarstva.

Zidaki, s katerimi gradimo ta tempelj, so ljudje. V prvi vrsti smo zidaki v zidovih templja prostozidarji. Le iskreno izražena želja moža na dobrem glasu, da bi bil sprejet v našo bratovščino, je razlog za ritual recepcije z iniciacijo, novo rojstvo, nov začetek oblikovanja osebnosti (grobega kamna), ki se ob uspešnem delu zaključi z lepoto plemenitosti.

Ob iniciaciji začenjamo preobrazbo, ko grobi, neobdelani kamni na poti od vajenca do mojstra postajajo obdelani. Le obdelani kamni za čvrsto vgradnjo v zidove simboličnega templja vsesplošne ljubezni do sočloveka ne potrebujejo drugega veziva kot ljubezen.

Smo edini subjekt civilne družbe, ki spreminja družbo, družbe in svet na bolje le z lastnim zgledom. Naše vodilo je toleranca, netolerantni smo le do dogmatskih, vsiljenih prepričanj. Vodijo nas načela razsvetljenstva. Sveti cilj našega delovanja je popolna svoboda posameznika. Kreativnost svobodnega duha je ključni dejavnik razvoja svobodne družbe. Plemenitenje samega sebe ob uporabi modrosti in prostozidarski uporabi moči, pomeni ob širjenju naših vzorcev obnašanja in delovanja, plemenitenje vseh socialnih celic družbe.

Naš simbolni tempelj gradimo na vsakem prostozidarskem delu. Rituali naših stopenj pripravljajo naše osebnosti na skico-načrt našega dela in predvsem na razpravo za belo mizo. Ta kot nadaljevanje ritualnega dela, ob spoštovanju prostozidarske etike in morale, v resnici predstavlja plemenitenje brata po bratu. Ko brat zapusti tempelj, mora na enak način širiti prostozidarski način razmišljanja, obnašanja in ljubezni do sočloveka v zunanjem svetu. In tako z lastnim vzorom plemenititi tudi svet okoli nas.

Letos praznujemo 300. obletnico ustanovitve Združene Velike lože Anglije, materinske Velike lože svetovne verige regularnega prostozidarstva. Prav naši angleški bratje so glavni porok uveljavljene organiziranosti svetovne verige regularnega prostozidarstva. Ta namreč ni hierarhična in temelji na medsebojnem priznavanju suverenosti posameznim Velikim ložam, da na teritoriju držav, kjer delujejo, samostojno in avtonomno širijo prostozidarsko miselnost ob upoštevanju temeljnjih principov regularnega prostozidarstva. Starodavne dolžnosti prostozidarja nam ne glede na to, da so bile napisane davnega leta 1723, še danes predstavljajo glavni okvir delovanja in obnašanja tako v ložah kot tudi v profanem svetu. Tak vzorec organiziranosti se prenaša tudi na organiziranost regularnega prostozidarstva znotraj obedienc, kjer so posamezne lože v veliki meri avtonomne pri prostozidarskem delovanju, in naprej, saj je mojster prostozidar osnovni, svobodni in avtonomni gradnik lože, s tem Velike lože in naprej svetovne verige regularnega prostozidarstva. Mojster prostozidar pooseblja popolno svobodo človeka, saj si je na končno mnogo popotovanjih okoli malih luči in mimo velikih luči prostozidarstva pridobil veščine za vzdrževanje lastne svobode in širjenje svobode v okolico. Zna uporabljati koničasto kladivo, svinčnico, kotnik in šestilo.

Vsi skupaj moramo zagotavljati pogoje za stalen razvoj svobodnih značajev vseh naših članov in s tem prepletanje duhovnosti, znanj in vedenj posameznikov. Le tako oblikujemo skladne površine naših osebnosti, ki se kot gradniki brez dodatnega veziva sestavijo v čvrste zidove Solomonovega templja. Plemenitenje posameznika ni in ne sme biti strogo krmiljen in nadziran proces. Procesa ne moremo in ne smemo načrtovati na kakršenkoli determiniran način. Naše osebnosti ne morejo in ne smejo biti poravnane v ravne vrste s pisnimi navodili za ravnanje. Če želiš, da čebele dajejo med, za to ne potrebuješ protokolov o sončni navigaciji ali biokemiji ogljikovih hidratov. Čebelam moraš pripraviti le ustrezno okolje s panji in lepo naravo v okolici in med bo prišel v panje skoraj sam od sebe.

Tudi prostozidarji ne potrebujemo natančnih protokolov o gradnji Solomonovega templja ali biokemičnih raziskav o malti. Potrebujemo le pravo okolje, da se bo vse tisto najbolje v nas manifestiralo v plemenitosti vsakega posameznika in vseh nas.

Pravo okolje, svež zrak, vse je v naših rokah. Vsi skupaj in vsak posebej se moramo zavedati, da je gradnja lahko uspešna le ob urejenem delu. Urejenost je spoštovanje, ljubeznivost, dobronamernost, pravičnost in strpnost.

Urejeno delo pogrešam v profanem svetu. Prepogosto v naših okoljih prevladujejo tekmovalnost, težnje po nadvladi in nadrejenosti, izkoriščanju šibkejših, nestrpnost in celo sovraštvo. Našo netoleranco do teh in takšnih vzorcev delovanja in obnašanja bomo na vsakem možnem mestu, v vsakem možnem okolju ob vsakem možnem času izražali s čisto demonstracijo ljubezni, sočutja in strpnosti v vseh socialnih celicah družbe, kjer delujemo.

Zaobljubili smo se, da bomo svoja življenja posvetili gradnji ljubezni med ljudmi. Če želimo biti uspešni, ne smemo ostati le pri lepi lepih besedah in stavkih, ki jih lahkotno pišemo in izgovarjamo. Zaobljubili smo se, da bomo vsa ta lepa besedila neumorno in vztrajno izpričevali z našimi dejanji. Tako v naših vrstah kot zunaj v profanem svetu.

Naj se vsak zaveda svoje dolžnosti.

Marko Bitenc

VM VLS