11 results found for: 13

Prostozidarstvo

PROSTOZIDARSTVO NEKOČ IN DANES Prostozidarstvo je bilo v srednjem veku stanovsko združenje, ceh, ki je združeval graditelje katedral. Gradbena umetnost je bila vrhunska tehnologija takratnega časa, tako kot je danes informacijska in vesoljska tehnologija. Ceh je zato svoje znanje in veščine skrival, tako kot danes velika računalniška podjetja nikomur ne razkrijejo izvorne kode svojih programov. Od takrat izvira za današnji čas arhaična zunanja podoba prostozidarstva: zidarski predpasniki, upodabljanje in simbolika za današnji čas sicer povsem prozaičnega zidarskega orodja (libele, zidarske […]

Zgodovina

ČASOVNA PREGLEDNICA ZGODOVINE PROSTOZIDARSTVA V SLOVENIJI IN BLIŽNJI OKOLICI 1773 V Trstu deluje prva v pisanih virih izpričana loža z imenom “Sloga” (“La Concordia”), ki je štela leta 1774 dvanajst članov. Leta 1774 je kot prva škotska loža dobila konstitucijo iz Prage. 1776 Najverjetneje je bila tega leta v Trstu ustanovljena loža z imenom “Prava harmonija in sloga” (“L’Harmonie et Concorde universelle” oziroma “Zur wahren Eintracht und Harmonie”). 1782 V Mariboru je bila ustanovljena loža “Združena srca” (“Zu den vereinigten […]

Začetki

PRVI ZAČETKI PROSTOZIDARSTVA NA SLOVENSKEM Včasu habsburške monarhije je pretežni del ozemlja sedanje Republike Slovenije po upravni razdelitvi tiste dobe spadal v Notranjo Avstrijo. V 18. stoletju je prostozidarska tradicija z Dunaja segla tudi na slovensko ozemlje. Leta 1998 je slovenski zgodovinar mlajše generacije na podlagi na novo odkritih arhivskih virov zbral izčrpne podatke o delovanju lož na ozemlju Notranje Avstrije v 18. stoletju (Matevž Košir: Prostozidarstvo v habsburški monarhiji v 18. stoletju ter prostozidarski loži “Zu den vereiningten Herzen” […]

19. stoletje

PROSTOZIDARSKA LOŽA “PRIJATELJI RIMSKEGA KRALJA IN NAPOLEONA” Največ verodostojnih virov, ki nam lahko pomagajo pri pisanju zgodovine prostozidarstva v Sloveniji, je na voljo za čas, ko je v Ljubljani, nekdanji prestolnici Napoleonovih Ilirskih provinc, delovala loža “Prijateljev rimskega kralja in Napoleona” (“Les Amis du Roi de Rome et de Napoleon”). Prvi je o tej loži pisal slovenski literarni zgodovinar France Kidrič, ki je svojo razpravo objavil leta 1914 v Slovanu, reviji za književnost, umetnost in prosveto. Druga Kidričeva razprava je […]